Začetki ustvarjanja

Bil je sončen spomladanski dan, ko so na našem vrtu v vsej veličini zacvetele vijolice. Doma imamo  res velik vrt, ki vsako pomlad dobi čudovite barve znanilk pomladi, od sončno rumenih trobentic, snežno belih zvončkov in živahno dišečih vijolic, do medeno rumenih narcis.

https://plantsam.com/viola-odorata/

Dišeča vijolica (Viola odorata) je trajnica, zato sem jo to pomlad že nestrpno pričakovala in točno vedela v katerem delu vrta jo iskati. Odločila sem se namreč, da si izdelam čisto svoj parfum, ki bo omamno dišal po vijolicah. Recept sem našla v eni izmed knjig, ki mi jih je pridno kupovala mami. ☺

Recept je narekoval takole: naberi cvetove vijolice in jih namakaj v vodi dokler se ne razpustijo, nato tej vodi dodaj še 90% alkohol in počakaj še en teden. Parfum precedi in uživaj v esenci.

Skratka, zelo enostaven recept, ki me je kot desetletnico očaral. Tudi sama izdelava mi ni delala večjih težav. Skrbno sem nabrala cvetove in potrgala samo cvetne liste, jih namočila v vodo in čakala, da se razpustijo. Spomnim se, da so cvetni listi izgubili barvo in postali skoraj prozorni, bila sem fascinirana. Naslednji korak je bil dodajanje alkohola. Takrat še nisem vedela, da obstaja več vrst alkohola. Alkohol ali po domače šnops imamo pa ja doma v shrambi za take in drugačne težave. Vzela sem kozarček, natočila nekaj šnopsa in zmešala k vijolični vodi. Potem je spet sledilo čakanja. Vsak dan sem vonjala in ugotavljala kako se razvija vonj vijolice. Po enem tednu sem končno lahko precedila moj pafum. Prelila sem ga v dve steklenički, eno zame in eno za prijateljico.

No, sledilo pa je razočaranje. Ker nisem uporabila pravega alkohola je parfum, namesto po aromatičnih rožicah, dišal po domačem žganju. Ko se sedaj oziram nazaj, se mi zdi smešno, a vseeno sem ponosna na svoj prvi poizkus izdelovanja domače kozmetike. Ta parfum je bil korak bližje k temu, kar izdelujem danes.

Imate tudi vi kakšno zanimivo zgodbo? Delite jo v komentar. ☺